»Pišete čudovito in pogumno knjigo, v katero verjamem.«

»Moja čustva do nje je opisala kot fatamorgano. Ne strinjam se.«

»Kljub moji neskončni ravnodušnosti sta me ganila vaše pismo in dnevnik. Povejte mi o moji zvestobi, občudujem vašo. Verjamem, da bova zahvaljujoč medsebojnemu spoštovanju in zaupanju dosegli ravnovesje v odnosu.«

»Ne bi se mogla bolj strinjati: V zgodbi ni bilo nobenega notranjega zaleta in ni mogla zadržati bralčevega zanimanja.«

»Sylvie je v trenutku očarana nad novo sošolko, Občuduje jo, jo ceni, pripravljena je narediti vse, da bi jo dekle imelo rado nazaj.«

»Ko je leta 1954 napisala knjigo, je bila že izpiljena avtorica. Uničila je nekaj del, s katerimi ni bila zadovoljna. Tega ni uničila. O svoji zapuščini mi je nekoč rekla: Naredi tako, kot se ti bo zdelo prav.«

»Violetta je arhetip ženske, ki ji meje svobode postavlja le ljubezen.«

»Nimam nič drugega kot svojo preteklost. Vendar to ni več niti sreča niti ponos: ena sama uganka, tesnoba. Rada bi mu izpulila njegovo resnico. Toda, ali človek lahko zaupa svojemu spominu?«

»Vsake predstave se lotevam z najglobljim spoštovanjem in hvaležna sem, da jo lahko danes ponovno interpretiram ob najožji podpori celotnega ansambla, orkestra, zbora, kolegov solistov in dirigenta.«